Redna letna skupščina Društva Utrip – srčni bolniki s spodbujevalnikom je bila v soboto, 19. marca 2016

Nagovor predsednice društva

Spoštovani prijatelji,

prisrčno pozdravljam vse navzoče na naši redni letni skupščini. V letu 2015 smo delali po začrtanih programih društva in si hkrati prizadevali, da bi uvedli še kakšno novost. Z velikim veseljem lahko zatrdim, da so mi člani izvršilnega odbora, s katerimi smo se srečevali na rednih sejah, v veliko pomoč pri mojem delu.

V preteklem letu nam je organizacija FIHO namenila 14.757,17 €. Organizaciji FIHO se za financiranje naših programov iskreno zahvaljujem.

V lanskem letu smo izdali štiri številke našega glasila Naš Utrip, v katerem smo vas obveščali, izobraževali, seznanjali in vam predstavili vsa dogajanja v društvu. V letu 2015 smo praznovali 30. obletnico ustanovitve društva. V Šmarjeških Toplicah smo imeli slavnostno skupščino s kulturnim programom, ki so ga izvedli sopranistka Nina Kompare Volasko, citrar Tomaž Plahutnik in kitarist Hervin Jakončič. V treh desetletjih se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki so vplivali na naše delo v društvu. Ob tej priložnosti smo izdali almanah, ki ga je vsak član lahko dobil brezplačno.

S pomočjo strokovnih sodelavcev UKC smo se na predavanjih seznanili z novostmi na področju medicine. Izvedli smo dve predavanji in imeli delavnico o zdravem načinu življenja. Za telesne aktivnosti smo poskrbeli s tedensko vadbo v telovadnici in s hojo po gorskem svetu. V Atlantisu je bila organizirana vadba v bazenu. Izvedli smo devet pohodov : pohod v Tamar, na veliko Planino, na sv. Jošta, na Lovrenška jezera, na Zasavsko Posavsko hribovje, na sv. Mohorja, na Blegoš, Slivnico in Rašico. Organizirali smo tri izlete z avtobusom: izlet v Belo Krajino z ogledom Plutovega muzeja, bolnice Topolovec in partizanskega letališča na Otoku, izlet na Notranjsko z ogledom makete Cerkniškega jezera in gradu Snežnik ter izlet v Prlekijo z ogledom Puhovega muzeja, oljarne Kocbek in kmečkega turizma na Pristavi.

Organizirana je bila enotedenska obnovitvena rehabilitacija v Termah Šmarješke Toplice.

Ob zaključku leta smo se srečali in poveselili ob glasbi. Na prijeten in sproščen način smo se tako poslovili od iztekajočega leta. Vsak udeleženec je prejel almanah, ki smo ga izdali ob jubilejnem letu.

Najprej se moram zahvaliti dr. Alešu Breclju za prispevek o zgodovini društva in prispevek o izobraževanju. Zahvaljujem se vsem članom izvršilnega odbora, ki so mi prisluhnili in napisali prispevke za almanah. Posebna zahvala gre Branku Kukiču, ki je narisal naslovnico za naš almanah. Zahvala gre tudi nadzornemu odboru, strokovnemu odboru in disciplinski komisiji. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da smo se v društvu dobro razumeli, delali z veseljem, se udeleževali naših aktivnosti in pisali članke za naš časopis. Hvala g. Jenku za izdelavo križank, ki razgibavajo naše sive celice.

Želim si in apeliram na vas ,da bi okrepili sodelovanje, nam ponudili nove ideje in predloge in se pogovarjali o novih načrtih.

Sledi še finančno poročilo :

FINANČNO POROČILO ZA LETO 2015

PRIHODKI:

Fiho 14.757,17 €

Članarina 4.953,15 €

Donacija članov 90,56 €

Ostali prihodki 56,30 €

SKUPAJ PRIHODKI: 19.857,18 €

ODHODKI po programih:

Izobraževanje 1.065,67 €

Rehabilitacija 3.958,08 €

Preventiva 3.226,21 €

Posredovanje informacij

Preko glasila in internet 7.516,59 €

Delovanje društva 6.466,94 €

Amortizacija 569,28 €

SKUPAJ ODHODKI : 23.602,77 €

V letu 2015 smo imeli presežek odhodkov za -3.745,59 € .

Ta primanjkljaj bomo pokrili iz naših rezerv. Presežek je nastal zaradi tiskanja Almanaha in delno zaradi pogostitve na slovesnosti ob trideseti obletnici našega društva.

Tudi v letu 2016 bomo nadaljevali z našimi aktivnostmi, ki so že ustaljene. Izdali bomo štiri časopise Naš Utrip, imeli bomo tri do štiri predavanja, izvedli bomo delavnico zdravega načina življenja, se vsaj šestkrat podali v sredogorje in imeli tri ali štiri izlete po lepi Slovenji. Udeleževali se bomo tedenske telovadbe na Slovanu na Kodeljevem in plavanja v Atlantisu. Za nami je že letošnja obnovitvena rehabilitacija v Termah Šmarješke Toplice. Ob koncu leta se bomo poveselili in zaplesali v novo leto. Načrtujemo tudi enodnevni izlet na Plitviška jezera. Zainteresirane prosim, da čim prej potrdijo svojo udeležbo. V maju bomo izvedli izlet na soline in ogled akvarija v Piranu.

-----------

Redno letno skupščino so nam popestrili s kulturnim programom - vokalna skupina PELLA

V veliko zadovoljstvo mi je, da smo lahko v naši sredini pozdravili vokalno skupino PELLA.

Skupina je bila ustanovljena leta 2004. Deluje v Ljubljani in nosi ime tretje prestolnice antične Makedonije. Vokalna skupina PELLA prepeva slovenske ljudske in stare makedonske pesmi. Vodja skupine je Ljuben Dimkaroski, hkrati je tudi avtor priredb pesmi, ki jih izvajajo. Njihov način petja obuja pretekli čas, ki ga živimo danes. Skupina Pella s svojim petjem povezuje to našo prelepo deželo Slovenijo in sončno Makedonijo polno mističnega duha.

Z veseljem smo prisluhnili petju skupine Pella.

Predsednica društva Polona Leskovec

Zopet je leto naokrog in društvo UTRIP je svoje člane povabilo na rehabilitacijo v Šmarješke Toplice. Kar lepo število se nas je zbralo. Tukaj se srečamo vsako leto in si izmenjujemo dobre in manj dobre novice iz preteklega leta. Mnogo se je zgodilo v tem času.

Razveselili smo se gospe Polone in gospoda Braneta, ki nas vedno navdušujeta z raznimi predlogi.

Že pred večerjo nas je gospod Brane razveselil s programom za ves teden, ki je bil pred nami.

Zelo priljubljena je bila telovadba v vodi in na suhem. O tem, katerih aktivnosti se bo udeležil, se je vsak odločal po svojih zmožnostih. Pohode je vodil gospod Brane, ki jih je obogatil s humorjem in z dobro voljo.

Bili smo deležni tudi več predavanj z raznovrstnimi temami, kot so zdrava prehrana. Nekateri izmed nas smo izkoristili prav vse priložnosti in se udeleževali vseh aktivnosti.

Vedno smo se radi zadrževali ob kavi, saj smo tako spoznali še kakšnega mimoidočega.

Lepo smo se imeli tudi na izletu v Šentrupertu, kjer smo si ogledali deželo kozolcev. Veseli smo bili lepega vremena, saj tokrat nismo rabili dežnikov. Obujali smo spomine iz otroških let, ko smo se velikokrat igrali pod kozolci. Še danes je otrokom to všeč, zato se v vrtcih pogosto odločijo, da svoje varovance popeljejo na izlet v ta okoliš. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu in se izčrpno seznanili z zgodovino kraja in cerkve. Po ogledu smo se odpeljali v Malkovec, kjer nas je na Vinskem dvoru Deu čakalo odlično kosilo. Tu je zadonela pesem naše mladosti. Na sporedu je bilo še veliko pesmi, a je prišel čas odhoda. V toplicah je sledilo predavanje s področja zdravstva. Dr. Matjaž Bunc iz UKC Ljubljana je predaval o metodah zdravljenja srčnih zaklopk in koronarne bolezni. Naslednji dan pa je potekal hud boj za prvo mesto na namiznoteniškem turnirju. Prvo mesto je zasedla naša predsednica.

Zelo smo bil zadovoljni z vsemi storitvami s strani osebja na recepciji in v restavraciji, s čistočo ter z vsemi zaposlenimi, s katerimi smo imeli stike. Teden je prehitro minil, zato smo sklenili, da se drugo leto zopet srečamo prav tu.

Zapisala: Tončka Trilar

V drugi svetovni vojni je bila izvrstno organizirana partizanska vojaška in civilna saniteta. Delovala je v težavnih razmerah mobilnega partizanskega načina bojevanja in si je navzlic temu prizadevala doseči uveljavitev tedanje vojne doktrine: to je skrb za zdravje borcev, zdravljenje ranjencev v varnem zaledju in skrb za invalide. Partizansko zdravstvo se je razlikovalo od razmer frontnega bojevanja po mobilnosti partizanskega načina vojskovanja, pomanjkanja strehe nad glavo, pomanjkanja stalnega dotoka zdravil, zdravstvenih pripomočkov in sanitetnega materiala ter nujnih življenjskih potrebščin. Največja težava je bila v tem, da niso imeli varnega zaledja za zdravljenje in rehabilitacijo ranjencev. Za zaledje je bilo treba najti nadomestitev. Slovenski partizanski zdravniki so se z vsemi temi težavami spopadali z neverjetno organizacijsko in tehnično iznajdljivostjo, inovativnostjo, samoiniciativnostjo in z izredno sposobnostjo improviziranja. Partizansko zdravstvo se je razvijalo na izviren način, na pridobivanju lastnih izkušenj in se je razlikovalo od partizanskega zdravstva drugod po Jugoslaviji. Na sestanku v Tisovcu, junija 1942, so zakoličili načela slovenskega partizanskega zdravstva. Ločili so organizacijo v bojnih enotah in bolnišnično zdravljenje. Organizacijo v bojnih enotah je prevzel dr. Franc Novak – Luka, ki je bil na čelu zdravstvenega oddelka glavnega poveljstva. Njegov namestnik je bil dr. Bogdan Brecelj, ki je bil tudi glavni kirurg in nadzornik partizanskih postojank. Zdravstveni oddelek glavnega poveljstva je imel 11 odsekov z referenti, ki so izpolnjevali določila oddelka. Eden od odsekov je bil zadolžen celo za kulturo, ki se je širila v bojnih enotah do poslednjega borca in tudi v tem je bila veličina slovenskega odpora v 2. svetovni vojni in razlika od drugih odporniških gibanj. V bojnih enotah so sanitetni referenti od čet do korpusov organizirali zdravstveno oskrbo ranjencev in njihovo evakuacijo v skrite bolnišnice. Dobre rezultate je rodila zamisel dr. Pavla Lunačka, da v Kočevskem Rogu zgradi skrite postojanke v globelih, ki jih je zamaskiral z vejevjem in mahom. Ob upoštevanju strogih navodil konspiracije, ki so veljala za vse osebje, je bila varnost zagotovljena. Slovenska centralna vojna partizanska bolnišnica SCVPB v Kočevskem Rogu je imela 11 postojank. Po njenem zgledu so bile zgrajene postojanke širom po Sloveniji. Od 240 zdravstvenih postojank, lekarn, letališč in evakuacijskih baz je bilo odkritih samo 14. Od 22000 ranjencev, ki so se zdravili v skritih postojankah, je sovražnik našel in pobil 164 ranjencev. To je bilo v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, ki pa so jih partizanski zdravniki upoštevali in zdravili tudi zajete sovražne ranjence. Posebnost partizanskega bolnišničnega zdravljenja je bila porodnišnica v Kočevskem Rogu, kjer se je rodilo 54 novorojenčkov. To je zagotovo edinstven pojav v gverilskem načinu vojskovanja. Razumevanje stiske nosečih bork in njihove skrbi za novorojence je zopet dokaz humanosti slovenskega partizanskega zdravstva. Večje bolnišnice z več postojankami so bile na Snežniku, na Pohorju in na Primorskem Franja in Pavla. V Žumberku je delovala slovensko - hrvaška bolnišnica, ki je namestila ranjence po hišah v vaseh. Rezultati zdravljenja so bili zadovoljivi, če upoštevamo nezavidljive razmere, ki pa so se proti koncu vojne naglo izboljševale zaradi izdatnejše pomoči zaveznikov. V partizansko saniteto sta bili vključeni tudi lekarniška in zobozdravstvena služba. Evakuacija ranjencev je bila skrbno načrtovana: v primeru bližajočega se sovražnika iz postojank bojnih enot v skrivališča ter z belokranjskih letališč in z letališča na Notranjskem v Italijo, v zavezniške bolnišnice v Bariju.

Civilno zdravstvo na osvobojenem ozemlju Bele Krajine je vodila civilna oblast - zdravstveni oddelek Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS – vrhovni organ OF). Načelnik oddelka je bil dr. Marjan Ahčin. Ustanovljene so bile 3 bolnišnice za potrebe civilnih bolnikov in civilnih ranjencev, 16 zdravnikov in 57 babic je skrbelo za zdravje civilnega prebivalstva. Pomagale so jim številne bolničarke, ki so se izučile v bolničarskih tečajih. V higienskih postajah so zdravili garje in razuševali in s tem preprečili vdor pegavega tifusa, ki ga prenašajo okužene uši in je divjal v sosednjih jugoslovanskih pokrajinah. Po vaseh so to dejavnost opravljale mobilne higienske ekipe. Cepljenje prebivalstva je preprečilo širjenje trebušnega tifusa. Pred koncem vojne je bilo z zavezniškimi letali iz Bele Krajine v begunsko bazo SNOS-a v Kaštelu pri Splitu evakuiranih 2100 žensk, ostarelih in bolnikov, ter 600 otrok, ki so na varnem pričakali konec vojne.

Svobode ni dočakalo 45 zdravnikov in 55 medicincev, 6 farmacevtov, 14 dentistov in 465 bolničarjev. Med temi žrtvami okupatorja je bilo 192 žensk, zdravstvenih delavk.

Iz vsebine:
- Redna letna skuščina društva Utrip,
- Partizansko zdravstvo - odraz humanizma v NOV (dr. Zora Konjajev),
- Rehabilitacija v Šmarjeških toplicah,
- Pohod na Šmarjetno goro,
- Prehrana za boljši spomin,
- Društvo Utrip na 60. Pohodu ob žici okupirane Ljubljane,
- Kardiolog James Mackenzie,
- majska križanka,
- za dobro voljo.

V celoti si jo lahko ogledate in njeno pestro vsebino preberete tudi na tej spletni strani!

Bled leži na nadmorski višini 507 m, sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine. Leta 2004 je Bled praznoval tisočletnico prve pisane omembe. Prvi, še redki sledovi človeka na Bledu segajo v kameno dobo. Bled so gosteje naselili Slovani v 7. stoletju, pod oblastjo kralja Sama. Nato je oblast prevzel frankovski vladar Karel Veliki in za njim nemški oblastniki. Cesar Henrik II je Bled leta 1004 podaril briksenškemu škofu Albuinu. Po 800 letih briksenške oblasti je Bled leta 1803 postal državna last avstrijske monarhije. V času Ilirskih provinc je Bled prišel pod Napoleonovo cesarstvo in po koncu Napoleonove vladavine zopet pod oblast Avstrijskega cesarstva. Leta 1838 je bil Bled vrnjen briksenškim škofom. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke in je postalo del Dravske banovine.

Na Bled so pogosto zahajale znane osebe, kot so Arnold Rikli, dinastija Karadžordžević in Tito, kar je spodbudilo razvoj Bleda v prestižno turistično destinacijo. Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana – Trbiž leta 1870. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Po drugi svetovni vojni so nadaljevali s turistično tradicijo ter prenovili večino gostinskih, turističnih in rekreacijskih objektov. Uradno je Bled status mesta pridobil leta 1960.

V petek, 22. januarja 2016, smo se ob 10. uri zbrali na parkirišču železniške postaje Bled – Jezero. Čeprav je bilo oblačno in hladno, se nas je zbralo kar lepo število, bilo nas je osemnajst. Z vlakom se je pripeljal naš prijatelj, utripovec Peter iz Cerknega. Preden smo začeli naš 6 kilometrski pohod okoli jezera, smo naredili skupinski posnetek. Naša pot se je začela pri veslaškem centru Zaka. Med hojo okoli jezera smo opazovali pletnarje, ki so s svojimi pletnami prevažali turiste na otok. Blejski otok je zanimiv in drugačen prav iz vsakega zornega kota. Na otoku stoji baročna cerkev Marijinega vnebovzetja. Ob cerkvi stoji zvonik želja, do katerega vodi 99 stopnic. Ustavili smo se na Mlinem, v pristanišču, kjer imajo pletnarji svoj privez. Opazovali smo račke in labode, ki so se prepirali okrog drobtinic, s katerinmi so jih hranili otroci. Kmalu smo prispeli do restavracije in kavarne Park, kjer smo se posladkali z originalno blejsko kremno rezino. V prijetnem klepetu je čas hitro minil. Nato smo pot nadaljevali proti naši izhodiščni točki. Vseskozi nam je pogled uhajal na prečudoviti Blejski grad. Ta stoji na strmi pečini, ki se dviga 139 m nad gladino Blejskega jezera. Na gradu je restavracija in urejena muzejska zbirka, ki priča o zgodovinskem razvoju pokrajine ob blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni.

Zadnji del poti je minil hitro. Napolnjeni z novo energijo smo se veseli in razpoloženi poslovili in se odločili, da bo naš naslednji podvig pohod okoli Bohinjskega jezera. Med potjo domov smo se ustavili še v hotelu Marinšek v Naklem.

Tekst in fotografije: Polona Leskovec

Iz vsebine:
- Novoletni nagovor predsednice,
- Vabilo na redno letno skupščino 19. marca,
- Pohod na Rašico,
- Priznanje dolgoletnemu članu Bogdanu Osolniku,
- Pohod okoli Blejskega jezera,
- Ob izidu almanaha,
- Utripovci v vodnem parku Atlantis,
- Za boljšo gibljivost našega telesa,
- Anemija - slabokrvnost,
- februarska križanka,
- za dobro voljo.

V celoti si jo lahko ogledate in njeno pestro vsebino preberete tudi na tej spletni strani!