V ponedeljek, 15. oktobra, smo se sredi dopoldneva zbrali v vasi Rašica, kjer sta nas gospa in gospod Okoren gostoljubno sprejela na svojem domu. Občudovali smo vrt gospoda Toneta, v katerem goji limone, kaki, kivi in jabolka, ki so bila tedaj že obrana. Postregla sta nam z domačim čajem, pršutom ter domačo kapljico. Veselo smo pokramljali, razpoloženje pa nam je še dvigal topel, sončen dan. Nato smo se odpravili na Rašico, po poti, prekriti s šumečim listjem, ki nam je dajalo občutek, da hodimo po zelo mehki preprogi. Na poti smo opazovali naravo, se ozirali v dolino, ki je bila prekrita z rahlo meglico. Kmalu smo prispeli na vrh Rašice. Povzpeli smo se na stolp in naužili čudovitega razgleda na Kamniško Savinjske Alpe, Šmarno goro ter na z meglico zastrto Ljubljano. S pogledom smo objeli vse vrhove, od Velike planine do Grintavca in Kočne, oko je segalo tudi do Mengša, Trzina, Domžal, celo del pristajalne steze na Brniku je bilo opaziti. S stolpa smo se odpravili do koče, pred katero smo se za kratek čas predali sončnim žarkom in se nato vrnili v vas Rašico. Gospa Lojzka in gospod Tone sta nas presenetila s kosilom in dobro kapljico. Prešerno razpoloženi smo peli, si izmenjevali šale in pripovedovali o zanimivih dogodivščinah. Dan je hitro minil, bilo je zelo lepo in razšli smo se v želji, da bi nas še naprej povezovala tako prijetna druženja.
Polona Leskovec
