RAZGIBAJMO TELO
SRČNI VZPODBUJEVALNIKI
TRIGLAVSKA ROŽA
UTRIPOVCI SMO PRIDNI KAKOR ČMRLJI
TUDI DEŽNE KAPLJE NISO OVIRA ZA NAŠO REKREACIJO
ČLANI IZVRŠILNEGA, NADZORNEGA IN STROKOVNEGA ODBORA DRUŠTVA UTRIP


Vpliv električnih naprav na delovanje srčnega spodbujevalnika

Objavil: Urednik .

avtor: ing. Matija Maležič, u.d.i.e.

Srčni spodbujevalniki zaznavajo spontano aktivnost srca in se ji prilagajajo. Pri tem šibki električni signali delujočega srca, glede na programirano delovanje spodbujevalnika zadržujejo ali prožijo njegove impulze.

V okolju pa obstojajo tudi elektromagnetni signali, ki imajo srčni aktivnosti podobne lastnosti in lahko motijo delovanje spodbujevalnika. Izvori teh signalov so številni, tudi medicinske naprave lahko vplivajo na delovanje spodbujevalnikov:

  • Jedrska magnetna resonanca z zelo močnim magnetnim poljem vpliva nanj in lahko celo trajno okvari spodbujevalnik.
  • Radioterapija (linearni pospeševalnik, kobalt, betatron) lahko okvari spodbujevalnik.
  • Zunanja defibrilacija lahko okvari ali resetira spodbujevalnik (ročke postavimo pravokotno na os spodbujevalnik-srce vsaj 15 cm stran).
  • Elektrokavterizacija lahko začasno resetira, inhibira ali proži delovanje spodbujevalnika.
  • Ultrazvočne terapije in diatermije ne uporabljajmo v bližini spodbujevalnika.
  • Ultrazvočna diagnostika (ehografija) pa ne vpliva na delovanje spodbujevalnika.
  • Stik z omrežno napetostjo zaradi okvarjenih žic ali slabe ozemljitve lahko poleg nepopsredne poškodbe same povzroči izpad spodbujanja.
  • Daljnovodi visoke napetosti in indukcijske peči v neposredni bližini lahko motijo delovanje spodbujevalnika.
  • Radarji, televizijski in radijski oddajniki lahko z močnim elektromagnetnim sevanjem vplivajo na delovanje spodbujevalnika. Z oddaljenostjo vpliv hitro pada.
  • Veliki transformatorji in industrijski motorji z elektromagnetnim poljem nad 1 mT lahko vplivajo na delovanje spodbujevalnika.
  • Sklanjanje preko avtomobilskega alternatorja med delovanjem lahko zmoti sodbujevalnik.
  • Električno spodbujanje živcev in mišic lahko začasno inhibira ali proži delovanje spodbujevalnika.
  • Električno ročno orodje in električni brivniki lahko vplivajo neposredno nad spodbujevalnikom.
  • Močni zvočniki lahko v stiku s spodbujevalnikom spremenijo način njegovega delovanja.
  • Električne obločne ali točkovne varilne naprave lahko v neposredni bližini motijo delovanje spodbujevalnika.
  • Ročne naprave varnostnikov na letališčih lahko z močnim elektromagnetnim poljem nad samim spodbujevalnikom zmotijo njegovo delovanje.
  • Mobilni telefon lahko v neposredni bližini vpliva na delovanje spodbujevalnika. Vpliv preneha z odmikom.
  • Mobilni telefon naj bo od spodbujevalnika oddaljen 10 do 15 cm: Uporabljajte ga nad nasprotnim ušesom in ga ne nosite v žepu nad spodbujevalnikom.

Na splošno motnje izginejo, ko napravo izključimo ali se umaknemo iz njenega elektromagnetnega polja.

Pri tem normalno delovanje večine električnih naprav ne vpliva na delovanje spodbujevalnika.

Posebno poglavje pa predstavljajo različni elektronski nadzorni sistemi proti krajam v trgovinah. So lahko vir motenj srčnih spodbujevalnikov. Povzročijo lahko: asinhrono spodbujanje, lažno zaznavanje preddvora s hitrim spodbujanjem prekata, lažno zaznavanje prekata z inhibicijo spodbujanja in do spodbujanje z inducirano napetostjo.

  • Magnetni avdiofrekvenčni sistem: magnet s histerezo deluje s harmonskim odzivom na nizko frekvenco (na razdalji 15 cm lahko pričakujemo signale od 0,019 do 0,058 V).
  • Spremenljivi radiofrekvenčni sistem deluje s pomočjo induktivno kapacitivne značke in faznega premika frekvence (na razdalji 15 cm lahko pričakujemo signale od 0,114 - 0,710 V).
  • Akustomagnetni sistem deluje s pomočjo značke iz posebne snovi in resonance z magnetnimi impulzi. Je močnejši, seže dlje in tudi skozi metalno folijo (na razdalji 15 cm lahko pričakujemo signale od 3,705 V).

Študija s 25 kardioverter defibrilatorji in 50 spodbujevalniki (McIvor et al, Pace 21, 1998) je pokazala, da spremenljivi radiofrekvenčni sistem ni vplival nanje, magnetni avdiofrekvenčni sistem je vplival na 2 spodbujevalnika (4%), akustomagnetni sistem pa na 48 spodgbujevalnikov (96%). Simptomi (palpitacije, presinkope) so se pojavljali samo v polju delovanja sistemov, spodbujevalnikov niso reprogramirali.

Pri nas (UKC Ljubljana) smo poleg simptomov zasledili štiri reprogramiranja spodbujevalniov, od tega v enem primeru trikrat (sistem v študijski knjižnici).

Pri sistemih proti kraji velja opozoriti, naj se osebe s spodbujevalnikom ne zadržujejo v njihovem polju delovanja, če že morajo, naj gredo skoznje brez ustavljanja.