RAZGIBAJMO TELO
SRČNI VZPODBUJEVALNIKI
TRIGLAVSKA ROŽA
UTRIPOVCI SMO PRIDNI KAKOR ČMRLJI
TUDI DEŽNE KAPLJE NISO OVIRA ZA NAŠO REKREACIJO
IZVRŠILNI ODBOR NAŠEGA DRUŠTVA


Kaj je srčni spodbujevalnik

Napisal Urednik .

Spodbujevalnik srčnega utripa, plod sodelovanja sodobne medicine in elektronike v službi človeka, je elektronska naprava, ki odpravlja motnje srčnega ritma z električnimi impulzi, ki jih oddaja v takšnih intervalih, kakor to zahteva normalno delovanje srca, v skladu s potrebami človekovega telesa.

Srčni spodbujevalniki so elektronsko programirani tako, da ob motnjah srčnega utripa, ki izhajajo iz srčnega centra vodnika (sinusnega vozla), nadomestijo lastni vodnik srca in usmerjajo utrip tako, da posnemajo normalno prevodno zaporedje v srcu in pretok krvi v ožilje.

Spodbujevalniki se najpogosteje uporabljajo za odpravljanje nenormalno počasnega utripa srca. Če se le-to upočasni pod določeno mejo, začne spodbujevalnik oddajati električne impulze v takšnem zaporedju, kakor to zahteva normalno delovanje srca.

Z urejanjem ritma srčnih utripov spodbujevalnik odpravlja marsikatero težavo srčnih bolnikov in omogoča njihovo zdravljenje, pa tudi obnavlja njihovo sposobnost za delo in polno življenje.

Kako je sestavljen srčni spodbujevalnik

Srčni spodbujevalnik je sestavljen iz generatorja električnih impulzov in enega ali dveh kablov, ki prevajata te impulze v srce.

Generator vsebuje baterijo in elektronsko vezje. Baterija oddaja rahle električne impulze, ki spodbujajo srce, kadar je to potrebno. Elektronsko vezje pa deluje kot mini-računalniški center, ki uravnava časovne intervale med impulzi tako, kot bi jih sicer sprožal normalni utrip.

Kabel je izolirana žica, po kateri potujejo električni impulzi v srce in spodbujajo njegov utrip. Prek kabla generator zaznava tudi lastno električno aktivnost srca in se z njo usklajuje.

Glede na vrsto bolnikovih zdravstvenih težav se uporabljata dva tipa spodbujevalnikov: enoprostorski spodbujevalnik, ki ima en kabelski vod, preko katerega se prenašajo impulzi v en prostor srca, v desni predvor ali desni prekat in nazaj. Dvoprostorski spodbujevalnik ima dva kabelska voda, nameščena v dveh prostorih srca, v desnem preddvoru in desnem prekatu.

Generator impulzov, skupaj z enim ali dvema kabloma, sestavlja celoto, ki nadzoruje delovanje srca. Ta sistem zaznava signale, ki jih oddaja srce in prihajajo preko kablov nazaj v generator, na osnovi teh podatkov pa mini-računalnik ugotavlja, kdaj so potrebni spodbujevalni impulzi in jih v tem ritmu prične oddajati. Tako se odpravljajo motnje utripa in zagotavlja telesu potrebna količina krvi.


spodbujevalnik

Kaj prinaša spodbujevalnik v življenje srčnega bolnika?

Poleg zdravniških indikacij, ki jih dobi bolnik od svojega zdravnika, ko ga le-ta napoti na operacijo zaradi zdravljenja bolezni, ki je od človeka do človeka različna, velja tudi splošna ugotovitev, da prinaša spodbujevalnik človeku s težavami na srcu celo vrsto pozitivnih sprememb.

  • Spodbujevalnik varuje bolnika pred bolezenskimi pojavi, ki jih povzročajo motnje srčnega utripa in zaradi pomena normalnega delovanja srca blagodejno vpliva na zdravstveno stanje celega telesa.
  • Prinaša bolniku občutek varnosti v njegovem vsakodnevnem delovanju in zlasti gibanju, ker zmanjšuje nevarnosti omotice, oslabelosti in hujših bolezenskih stanj, ki so posledica nepravilnega bitja srca.
  • Omogoča srčnemu bolniku normalno življenje in delo, utrjuje njegovo ustvarjalnost, samozavest in človeško dostojanstvo.

Zakaj je potrebna redna kontrola in občasno reprogramiranje spodbujevalnika ?

Spodbujevalnik, kot precizna elektronska naprava, deluje po natančno določenem programu, ki določa frekvence utripa. Te morajo odgovarjati potrebam bolnika in morajo biti čimbolj usklajene z samodejnim delovanjem srca. Od stopnje te sinhronizacije je odvisen zdravstveni učinek, pa tudi potrošnja energije iz baterije in njeno trajanje. Zato so potrebne redne kontrole delovanja spodbujevalnika in njegovo prilagajanje specifičnim potrebam posameznega bolnika, oziroma spremembam njegove telesne zmogljivosti in dejavnosti.

Reprogramiranje spodbujevalnika in njegovo sinhronizacijo z avtonomnim delovanje srca izvrši zdravnik. Sodobni generatorji so tako izpopolnjeni, da je prilagajanje, oziroma nastavitev spodbujevalnika, mogoče opraviti s pomočjo računalniško vodenega programatorja v nebolečem postopku, brez odkrivanja kožne površine pod katero je vsajena naprava.

Potrebo po reprogramiranju spodbujevalnika lahko zazna tudi sam pacijent v pojavih prehitre utrujenosti, pogoste omotice in drugih težav, o katerih mora obvestiti svojega zdravnika. Reprogramiranje je potrebno zlasti v primerih, kadar bolnik namerava bistveno spremeniti svoj način življenja ali se sooča z novimi razmerami, ki zahtevajo njegovo povečano telesno in duševno dejavnost.

Kaj ogroža normalno delovanje spodbujevalnika?

Čeprav velja načelo, naj bolnik čimprej pozabi na to, da nosi v sebi srčni spodbujevalnik in naj zaživi normalno, polno življenje, obstaja nekaj omejitev, ki jih je treba upoštevati, da bi se izognili motnjam v njegovem delovanju.

Spodbujevalnik je občutljiva elektronska naprava, ki jo lahko zmotijo različna električna sevanja in delovanje strojev in aparatov, ki to povzročajo. Dandanašnji so sicer nova vezja skoraj popolnoma neobčutljiva za delovanje električnih naprav, kakor so radijski sprejemniki in televizorji, gospodinjski aparati in raznovrstno električno orodje, prav tako pa so tudi ti stroji in aparati sami izdelani po strogih standardih, da ne povzročajo nezaželjenih motenj. Vendar velja opozoriti naj se osebe s srčnim spodbujevalnikom izogibajo močnim izvorom električne energije in direktnim stikom z njo.

Če pride do motenj v spodbujevalniku, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

Kateri dejavniki tveganja ogrožajo srce in ožilje bolnikov s spodbujevalnikom ?

Med dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje in življenje sodobnega človeka, je verjetno na prvem mestu prekomerna izpostavljenost stresu in drugim psihičnim napetostim.

Brošura "Nevarnosti za srce in ožilje" - izdalo jo je Slovensko zdravniško društvo - pa zlasti opozarja na naslednje dejavnike:

  • prevelika telesna teža
  • zvišan holesterol
  • kajenje
  • zvišan krvni tlak
  • čezmerno pitje alkoholnih pijač
  • zvišan krvni sladkor
  • telesna nedejavnost

Kaj srčni bolnik lahko stori sam za svoje zdravje in polno življenje?

Odgovor na to vprašanje se ponuja že iz ugotovitev o dejavnikih tveganja. Srčni bolnik se mora zavestno truditi, da umiri svoje življenje, da spremeni svoj življenjski slog, se izogiba stresnim situacijam in drugim duševnim pretresom ter se odreče nezdravim  navadam.

  • potrebno je opustiti kajenje in pretirano uživanje alkohola
  • spremeniti prehrambene navade in si zagotoviti zdravo prehrano
  • skrbeti za redne gibalne aktivnosti bodisi z individualno ali skupinsko vadbo
  • skrbeti za sprostitev in duševno pozitivno naravnanost

Pomembno oporo pri vseh teh prizadevanjih nudi bolniku vključevanje v skupinske dejavnosti srčnih bolnikov s spodbujevalnikom.

Udeležba v teh skupinah prinaša bolniku spodbudo za njegovo lastno aktivnost in obnašanje, nudi mu priložnost preverjanja vztrajnosti in uspešnosti na tej poti, pa tudi možnosti izmenjave znanja in izkušenj. Osebni stiki so pomembni tudi za odpravljanje občutka osamljenosti ter razvijanje družabnosti in prijateljstva med ljudmi, ki jih povezujejo enaki zdravstveni problemi in izkušnje.

-------------------

Vsi članki o srčnih vzpodbujevalnikih so objavljeni tudi v reviji Naš utrip.