RAZGIBAJMO TELO
SRČNI VZPODBUJEVALNIKI
TRIGLAVSKA ROŽA
UTRIPOVCI SMO PRIDNI KAKOR ČMRLJI
TUDI DEŽNE KAPLJE NISO OVIRA ZA NAŠO REKREACIJO
IZVRŠILNI ODBOR NAŠEGA DRUŠTVA


Pohod na Rašico

Objavil: Urednik .

rasica 2014V četrtek, 19. junija, smo se spet podali na pohod. Zbrali smo se na Črnučah, kjer smo na parkirišču ob Kitajski restavraciji pustili svoje jeklene konjičke. Naš cilj je bila Rašica. Okroglih deset minut smo brusili pete po asfaltu, nato pa zavili desno v gozd. Imeli smo priložnost za prijetni klepet, saj se je gozdna pot položno vzpenjala. A kmalu smo naleteli na ovire. Podrta drevesa čez pot je kazala neusmiljeno moč žleda in nemoč ponosnih dreves. Obrnili smo se do razpotja in krenili desno navzgor.

Dan je bil sončen in vroč, ampak nas je rahel vetrič v vejah dreves prijetno hladil. Nismo pa bili veseli srečanja z gorskimi kolesarji, ki so se pripodili iz vrha Rašice, saj so se vedli kot gospodarji gozdnih poti.

Tudi ob tej poti so še ležala podrta drevesa, a že pripravljena da jih odpeljejo v dolino.

Pot se je zravnala in prispeli smo do ceste, kjer se je desno kopala v soncu vas Rašica, levo pa Gamelne in Šmarna gora. Prepešačili smo do asfaltne ceste, kjer je tabla naznanjala vas Rašico. Prečkali smo cesto in se po kolovozu začeli malo bolj vzpenjati. Kmalu smo prišli do vasi Rašica in se vzpenjali po lepi stezi. Srečevali smo pohodnike, ki so se že vračali z Rašice. Proti vrhu se je pot bolj strmo vzpenjala do koče Staneta Kosca. Od doma je še nekaj nadaljnih korakov zložne hoje do vrha, kjer stoji stolp. Z vrha stolpa se v jasnih dneh, vidi razgled do Julijskih Alp na zahodu, do Posavskega hribovja na vzhodu, na Kamniško Savinjske Alpe na severu, pa do Snežnika na jugu.

Na vrhu smo se okrepčali in odžejali, naredili fotko in se podali v dolino.

Razšli smo se prijetno utrujeni, nadihani gozdnega zraka in zadovoljni.

Pod nami pa se je širil pogled na Šmarno Goro in krošnje dreves.

Polona Leskovec