RAZGIBAJMO TELO
SRČNI VZPODBUJEVALNIKI
TRIGLAVSKA ROŽA
UTRIPOVCI SMO PRIDNI KAKOR ČMRLJI
TUDI DEŽNE KAPLJE NISO OVIRA ZA NAŠO REKREACIJO
IZVRŠILNI ODBOR NAŠEGA DRUŠTVA


VESELJE V GORAH

Objavil: Urednik .

veseljevgorahV sredo, 27. novembra, smo se v poznojesenskem hladnem popoldnevu zbrali v predavalnici Kliničnega centra, uživali v pogledih na slovenske vršace in občudovali prelestno lepoto narave. Narava je kakor mati. V materinem naročju se človek vedno zelo dobro počuti. Narava ima široko terapevtsko vrednost. Stik z njo nas telesno, duševno in duhovno prenavlja in nam odvzame najrazličnejše » strupe «, ki nas sicer okužili s pasivnostjo življenja, z naveličanostjo nad vsakdanjostjo, ki v dušo ne prinaša svežine in mehkobe. Narava je tako raznovrstna, da v vsakem letnem obdobju in vsakršnih razmerah ponuja in podarja tisto, po čemer končno človek nenazadnje hrepeni. Narava je podoba ali okrušek večne lepote, ki nas čaka in si jotudi mi končno želimo- ne le začasno, pač pa za večno.

Predavanje smo začeli pri Riffugio Gilberti pod Kaninom in mimo bivaka Marušič po zahodnem grebenu priplezali na vrh. Ture v gore smo nadaljevli vsak teden ob četrtkih. Nismo izpustili nobenega tedna v petih letih, ki jih je predavanje zajelo. Zima s sneženjem ali toplotno invrerzijo ima svoj čar, pomlad z bujnim zelenjem in cvetenjem drugačnega, poleti cvetijo najlepše gorske cvetlice, jeseni so prelivi najpestrejših odtenkov barv božanski. Ne dež ne megla ne mraz ali vročina pravih in odločnih planincev ne zbegajo ali še manj ustrašijo. Večer smo sklenili z obiskom Montaža in se po plezalni zahodni smeri spustili z uglednega očaka po Pipanovi lestvi na planino Pecol.

V Predavalnici so bili na mizi razstavljeni kamni z mnogih slovenskih vrhov. Na vsakem kamnu je bil napis vrha gore, datum obiska in višina gore. Nekateri kamni so bili tudi okrašeni z rožicami in polakirani. Mikalo me je, da bi jih podaril udeležencem predavanja, a je bilo prijateljev gora preveč. Da ne bi bil kdo prizadet, sem jih raje odnesel za svojo zbirko.

Po dveh urah smo večer zaključili vsi zadovoljni : obiskovalci in predavatelj. Če ne bi imel še drugih obveznosti, bi se rad pogovarjal o izkušnjah v gorah z udeleženci predavanja. To bo najbrž steklo ob kakšni podobni priložnosti.

Tone Kompare