Januarski izlet v Radence

Objavil: Urednik .

2018 01 26 RadenciV petek, 26.01.2018, smo se zbrali na ljubljanski Avtobusni postaji. Bilo je megleno, turobno in pusto jutro. Srečanju s skupino nasmejanih, dobrovoljnih »utripovcev«, pa je obetalo, da bo izlet kljub napovedanemu slabemu vremenu nadvse prijeten. Gospa Polona nam je vlila še dodaten optimizem, ko nas je bodrila, da ima naročeno lepo vreme, sončen dan. Temu je pritrdil tudi naš »dohtar«, dr. Brecelj.

Krenili smo na pot proti Štajerski. Prav kmalu, ko smo prišli čez tunel Vransko, nas je že sramežljivo pozdravil sončni žarek, ki se je vedno bolj bohotil. Postali smo živahni v klepetu. Kar prehitro je prišel postanek za kavo. Točnost je lepa čednost, zato smo se tudi mi podvizali, da smo ob določenem času prišli v Radence. Sprejela nas je animatorka in predstavila program našega obiska. Najprej smo ob obloženih kruhkih nazdravili s kozarčkom vina, nato pa vse poplaknili še z naravno radensko vodo. Hoteli smo poskusiti tudi bazensko vodo, zato smo smuknili v kopalke. Ambient bazena, razsvetljenega s soncem in prijetno topla voda - kaj bi si človek lahko še želel! Zaplavali smo tudi na prosto, k dobri prekrvavitvi pa je pripomoglo knajpanje. Obšli sta nas prijetna utrujenost in lakota, ki smo jo potešili v hotelski restavraciji.

Pot smo nadaljevali proti Oljarni Šaruga, v vasi Mele, v bližini Radenc. Tu so nas lepo sprejeli in se predstavili s svojimi izdelki. Degustirali smo jedilna olja in semena oljne buče, pripravljena na sladko in slano. Da pa ne bi bilo težav s prebavo, smo zaužili tudi nekaj kapljic, pridobljenih iz tepk. Z zanimanjem smo si ogledali potek predelave bučnih semen, na tradicionalni način in po starih receptih. Ponudba v njihovi prodajalni je bila raznovrstna: bučno olje, repično, sončnično, hladno orehovo, hladno konopljino olje, bučne semenke, sončnična semena, sladka bučna semena s cimetom ali karamelo. V sklopu oljarne in kmetije Šaruga, smo si ogledali še zbirko redkih starin. Ob ugotavljanju imen teh starin so nam stekle besede, kako smo te reči uporabljali nekoč. Bilo je zelo zanimivo, ko smo ugotavljali starosti predmeta in se ob tem zavedli tudi naših let.

Dan se je začel prevešati proti večeru in tudi sonce je hitelo spat za goro. Nam pa se je zahotelo v objem toplega avtobusa. Krenili smo proti Gornji Radgoni. V programu smo imeli še obisk Doma penine v Radgonskih Goricah. Voden ogled v družbi še ene skupine je bil pravo doživetje. Animatorka nam je najprej predstavila zgodovino in lastništvo vinske kleti, kjer izdelujejo in hranijo vina že od leta 1852. Ponos hiše predstavlja prva in največkrat nagrajena penina, prejemnica več deset šampionov in dvesto zlatih medalj z mednarodnih ocenjevanj, Zlata radgonska penina.

V kleti Pod skalo v posebnih stojalih zorijo steklenice Zlate penine, katere vsak dan ročno vrtijo in tako tej kapljici pričarajo edinstven okus.

V kleti Pod rimskim kolesom hranijo dragocene letnike vina iz njihove kleti. Tu je tisoče steklenic vrhunskih vin in penine. V tej kleti je vgrajeno rimsko kolo, skozi katerega pronica sončna svetloba in simbolizira razvoj vinogradništva in vinarstva. V tej kleti smo okusili vino Štajerska ranina.

Osupljiva klet Pod slapom, je spremenila pokušino vina v nepozabno doživetje. Zvok slapa, ki nežno teče iz skale grajskega hriba, ustvarja čarobno vzdušje, ki sta ga še popestrila slikovita pripoved animatorke in požirek Zlate radgonske penine.

Veseli in polni vtisov smo se v večernih urah vrnili v Ljubljano.

Brigita Plankar Strah


Fotografije so tudi v google foto albumu TUKAJ