Bili smo v jeseniški Stari Savi, v Planici in v Lescah

Objavil: Urednik .

Planica 2017 Majski izlet društva Utrip je imel poleg družabnosti in razvedrila dva cilja: ogled Gorenjskega muzeja na Jesenicah in Nordijskega centra Planica. V soboto, 20. maja 2017, nas je več kot štirideset zbranih udeležencev udoben avtobus izpred glavne železniške postaje v Ljubljani odpeljal v lep pomladni dan. Po vmesnem postanku za kavico nas je v Stari Savi, osrednjem delu Jesenic, sprejel kustos dr. Marko Mugerli in spoznavanje muzeja se je začelo. Muzej obsega več stavb in zelo predstavljivo govorico o rudarski in železarski zgodovini mesta ter o življenju in delu jeseniškega fužinarja, oglarja, rudarja, kovača, skratka železarja oziroma kovinarja. Dragocena posebnost muzeja so premične makete fužinarskih lokacij, zbirke kamenin, fosilov in mineralov in predstavitev bivalne kulture in načina življenja takratnih železarskih družin. Odgovori kustosa muzeja na naša vprašanja so dodatno popestrila zanimivi ogled.

Polni vtisov o stvareh, ki smo jih prav malo poznali, smo se spet posedli na avtobus. Naš naslednji cilj je bila Planica, približno 30 km severno od Jesenic. Tu pa je bilo kaj videti! Prenovljena Planica s prenovljenimi in na novo zgrajenimi skakalnicami na človeka, ki je tu prvič, prav gotovo naredi mogočen vtis. Tri otroške, dve mladinski, Bloudkova velikanka in letalnica bratov Gorišek se nam prikažejo v najlepši luči, na svetovni ravni. Poleg njih so še različne tekaške proge, transportne naprave, dodatne dejavnosti za trening, bivalne možnosti (simulacije višinskih pogojev), večnamenski prostori za druženje itn.

Priznani opisovalec vseh teh možnosti, gospod Ervin Crnovič, nam je potrpežljivo razkazoval in razlagal o pestrih zanimivostih tega centra, ki ima v Evropi samo enega konkurenta, v Vikersundu, in s posebnim zadoščenjem zagotavljal, da imajo obiskovalci možnost vse leto, ne le pozimi, uživati, se rekreirati in trenirati v raznih športih. Poseben vtis je na nas naredil podatek, da je v centru (nad in delno tudi pod zemljo) speljano okoli 40 km smučarskih tekaških prog, tako da ustrezni treningi niso vprašanje. Tu je tudi nogometno igrišče.

Zame je bil še posebno zanimiv pogled na sneg, na katerega so skakali svetovni tekmovalci v poletih, od Skandinavcev, Nemcev, Avstrijcev do Japoncev in seveda naših orlov. Sneg so s skakalnic pripeljali v osrednjo stavbo, kjer ga pri 10°C ohranjajo kot posebnost.

Za uspešen konec izleta so poskrbeli gostinci hotela Tulipan v Lescah pri Bledu, kjer so s svojimi nastopi poživili vzdušje.

Velika zahvala gre pobudnikom in organizatorjem teh in podobnih dogodkov v našem društvenem življenju.

Slavko Krušnik

 

Fotografije so tudi v albumu https://photos.google.com/

 

Izšla je 74. številka našega glasila Naš utrip

Objavil: Urednik .

Izšla je 74. številka revije Naš utrip.

Iz vsebine:
- Bili smo v jeseniški Stari Savi, v Planici in v Lescah
- Pohod po Poljanski dolini
- Planinski pohod na Soriško planino
- Charles p. Bailey, pionir nove ere srčne kirurgije
- Septembrska križanka
- Za dobro voljo
- Telesna vadba na Slovanu
- vabila na bližnje prireditve, telovadbo, plavanje in pohode

V celoti si jo lahko ogledate in njeno pestro vsebino preberete tudi na tej spletni strani!

Rehabilitacija v Šmarjeških Toplicah od 6. do 11.marca 2017

Objavil: Urednik .

rekreacija smarjeske 2017Vsako leto se v Šmarjeških toplicah srečamo člani društva Utrip. Seveda so dobrodošli tudi njihovi prijatelji. Ko se bliža mesec marec, je čas, da se prijavimo in pripravimo za oddih. Tako se vsi zberemo v prijetnem vzdušju v Šmarjeških toplicah. Najprej smo vsi povabljeni v belo dvorano, da dobimo potrebna navodila o tem, kako bo potekala naša rehabilitacija po dnevih. Po namestitvi po sobah nas že čaka večerja.

Nadvse prijetno je srečati prijazne in nasmejane obraze. Društvo Utrip organizira razne pohode v naravo, izlete in zabavo, vendar se vsi vseh aktivnosti ne morejo udeležiti. Predsednica Polona je polna energije, tako društvo lepo deluje, čeprav je vse povezano s stroški.

V toplicah smo se imeli zelo lepo. Vsak dan smo prejeli palice za nordijsko hojo in se pod vodstvom gospe Dunje ali gospe Simone odpravili na pohod. Bilo je prijetno, saj nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Poleg pohodov je bilo na voljo kopanje, savne, telovadba in zabava s plesom. Hrana je bila zelo dobra in vsak sam je lahko izbral kaj in koliko bo pojedel.

V velikem številu smo se udeležili kuharske spretnosti zelenjavnih jedi. Mnogo podatkov o zdravi prehrani nam je spretno predstavila gospa Strašek. Prijetno jo je bilo poslušati in upam, da nam bo čim več povedanega ostalo v spominu. S pomočjo prejetih receptov bomo tudi doma z veseljem kuhali.

Močno smo pogrešali gospoda Braneta. On je imel na skrbi zelo veliko skupino Lekovih upokojencev. Kljub temu je rad priletel med nas, da nas je pozdravil.

Nadvse zabavno je bilo v aperitiv baru, ko je bil ples, tombola ali srečanje s prijatelji. Zelo pomembno je, da se pogovarjamo, se veselimo in s tem poglabljamo naše prijateljstvo.

Gospa Simona nas je povabila, da se z avtobusom odpeljemo v Novo mesto. Najprej smo šli do reke Krke, kjer smo se vkrcali na Rudolfov splav. Med vožnjo, ki je bila zelo hitra (sedem vozlov na uro), nam je polna humorja pripovedovala o življenju slavnih mož v Novem mestu. Mladenič je na harmoniko igral Slakove melodije, ki smo jim pritegnili s petjem. Boris, eden naših članov, je opravil krst za splavarja. Moral je odgovarjati na zastavljena vprašanja in pokazati nekaj spretnosti. Skozi sito so vlili vodo »mimo njegove glave «, nekaj vode pa je občutil tudi po glavi in za vratom.

Nato smo se sprehodili še po Novem mestu do kapiteljske cerkve. Gospa Simona je zelo lepo opisala znamenitosti in zgodovino cerkve. Ustavili smo se ob občinski stavbi Rotovž. Kljub ropotu delovnega stroja smo slišali razlago.

Na našem petkovem pohodu nas je vodil g. Brane Bon. Izbral je lepo pot po gozdu, saj smo hodili po lepi poti in uživali ob prekrasnih gozdnih cveticah. Bile so kot tepih zvončkov, trobentic, spomladanskega podleska in pasjih zob.

V petek zvečer je bilo na programu nočno kopanje ob kozarčku penine. Dobre kapljice se nihče ne brani, še zlasti ne v dobri družbi.

Tudi turistični vlakec je bil na voljo in nas popeljal proti Šmarjeti. Ogledali smo si cerkev sv. Marjete. Šofer vlakca nam je vse lepo in zelo izčrpno opisal tudi med potjo. Nasproti cerkve v Šmarjeti stoji rojstna hiša priznanega gradbenika Jožeta Karlovška. Danes je tu gostilna in Karlovškova spominska soba. Odpeljali smo se v Klevevž, nato pa še do gostišča pri Peršetu. Tu smo se ustavili in si privoščili kozarček domačega cvička. Nekateri smo ga kupili, da ga odnesemo domov.

Vožnja z vlakcem je enkratna, saj vozi počasi, da lahko opazujemo naravo in hkrati po zvočniku poslušamo razlago. V daljavi se na hribčkih vidijo zidanice in vinogradi vse naokoli, kamor seže oko pa tudi cerkvice.

Ves teden smo se imeli čudovito. Manjkala ni niti duhovna hrana. Zato prav lepa hvala vodstvu hotela in gospodu Tonetu Komparetu, da smo lahko uporabljali modro dvorano vsak večer eno uro.

Teden je hitro minil. S prijaznimi pozdravi in s stiskom rok smo se v nedeljo poslovili. Želja nas vseh je, da ostanemo zdravi in se drugo leto zopet srečamo v Šmarjeških toplicah. Med letom pa naj bi se udeleževali organiziranih izletov, saj je Slovenija polna lepih krajev, ki nam ponuja lepe izlete.

Kdor ne misli na druge,
bo nekega dne spoznal,
da tudi drugi ne mislijo nanj.
( Kitajski pregovor )

Zapisala: Tončka Štremfelj - Trilar

Fotografije so tudi v albumu https://goo.gl/kUPEBY

Izšla je 73. številka našega glasila Naš utrip

Objavil: Urednik .

Izšla je 73. številka revije Naš utrip.

Iz vsebine:
- vabilo na redno letno skupščino,
- srce in srčni utrip,
- novoletni pozdrav,  
- januarski izlet v Dolenjske Toplice,
- mikrofon je vaš,
- farma nojev in nojeve delikatese,
- naš pohod v dolino Tamar,
- Wilson Greatbatch, oče prvega srčnega spodbujevalnika,
- februarska križanka,

V celoti si jo lahko ogledate in njeno pestro vsebino preberete tudi na tej spletni strani!