Naše društvo z organizacijo Delavnic zdravja že kar nekaj časa izvaja novo obliko aktivne pobude, kako čim večje število članov in njihovih svojcev vključiti v zdrav slog življenja. Ponavljanje enih in istih reči se včasih zdi dolgočasno, a upoštevanje zdravih ukrepov nam življenje vrača v obliki počasnejšega in prijetnega, zdravega staranja. Z organizacijo teh delavnic želimo, da bi vsi udeleženci sprejeli ta priporočila in po njih uravnavali svoj vsakdanjik. Repetitio est mater studiorum (Ponavljanje je mati modrosti), so rekli stari Latinci. To velja tako za fizično kakor tudi za umsko vadbo. Enkrat ni noben krat, namreč pravi ljudska modrost. Da se človek enkrat tedensko zažene v hrib ali na fitnes, je prej škodljivo kot priporočljivo. Gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo (Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem), je tudi veljalo v antiki. Tako mi z vztrajno, vsakodnevno, redno, vsaj 30 minutno vadbo, ne glede na starost ali raven fizične aktivnosti, dosežemo izboljšanje telesne zmogljivosti, boljše počutje, lažje premagujemo stres, povečamo porabo kalorij, zmanjšamo tveganje za razvoj kroničnih bolezni in metabolnega sindroma, demence, zmanjšamo število srčno žilnih zapletov in še bi lahko naštevali. Vadba kot tableta (Telovadba je zdravilo)!

Da bi v prihodnje lahko pridobili čim več znanja, nasvetov, priporočil in da bi povečali pretočnost na naših Delavnicah zdravja, vam na kratko predstavljamo, kaj prinaša sodelovanje v Delavnici zdravja.

Delavnico sestavljajo posamezne tematske postaje (otočki, mize z oznakami vsebine), kjer se udeleženci ustavijo in seznanijo z vsebino. Na vsaki postaji, glede na vsebino, stoji član osebja (medicinska sestra, zdravnik ali član društva), ki udeležencem predstavi vsebino postaje, odgovarja na vprašanja, pomaga izpolniti kartončke, izmeri krvni tlak, višino, telesno težo, obsege, krvni sladkor, holesterol, ipd. Udeleženci se enakomerno porazdelijo po postajah in se gibajo od postaje do postaje. Na koncu poti, po obisku vseh postaj ter z izpolnjenim kartončkom udeleženci opravijo še razgovor z zdravnikom in farmacevtom o svojih rezultatih, o zdravju, boleznih in življenju. Farmacevt bo prisoten na naslednji delavnici.

Posamezne postaje so:

REGISTRACIJA

Če še nimate kartončka ali ste starega pozabili doma, boste prejeli novega. Če imate starega, vpišete datum in greste naprej.

STROKOVNA LITERATURA

Pregledate razstavljene zloženke, prospekte in priporočila za različne zdravstvene težave in, če je izvodov več, jih vzamete s seboj domov v dodatno ali ponovno branje. Glede določene težave ali če iščete napotke, se posvetujete z zdravstvenim delavcem, ki vam pomaga najti ustrezno literaturo.

HUMOR

Humor se uvršča med 10 najpomembnejših kategorij za vzdrževanje zdravja. Udri brigu na veselje. Član našega društva, pisatelj Slavko Krušnik bo s svojimi knjigami in šalami zmanjševal našo notranjo napetost. K zdravju pod to rubriko spadajo dobrovoljni in igrivi zdravstveni delavci, rdeči noski, zdravniki klovni in smeh.

REKREACIJA

Slobodan Kukić vam bo predstavil različne možnosti rekreacije v okviru društva. Prikazani in razstavljeni bodo najenostavnejši pripomočki (gumijasti trakovi, žogice, kolebnica, flex-bar), ki jih lahko vsakodnevno uporabljamo doma. Več gibanja.

PREHRANA

Uravnotežena prehrana naj vsebuje toliko energije in posameznih hranilnih snovi kot jih posameznik potrebuje glede na to, kakšne so njegove presnovne značilnosti in s čim se ukvarja.

UMOVADBA

Možganska vadba. Tudi možgane, naše zapleteno, skrivnostno in čudovito notranje vesolje moramo utrjevati z vadbo. Reševanje križank, sudoku, šah, učenje pesmi na pamet, glasno branje, druženje, potovanje, načrtovanje dnevnih aktivnosti zmanjšuje verjetnost nastanka demence, Alzheimerjeve bolezni in drugih težav.

MERITVE

Izvajamo meritve krvnega tlaka, holesterola, krvnega sladkorja, višine, telesne teže, obsega vratu, pasu in medenice.

DIHANJE

Predstavimo vam pomen pravilnega dihanja. Vključene so dihalne vaje, tai chi tehnika, meditacija in joga.

SVETOVANJE

Na koncu opravite še razgovor z zdravnikom in farmacevtom. Izračuna se indeks telesne mase, in oceni tveganje za razvoj srčno žilnih zapletov. Glede na rezultate, sledi svetovanje o ukrepih in priporočila . Tu dobite tudi odgovori na morebitna vprašanja.

To je torej na kratko predstavljena Delavnica – Kovačnica zdravja. Seveda pa ta koncept še ni dokončen, saj v prihodnosti načrtujemo redne nadgradnje vsebin in izpeljav delavnic, kot nam bodo narekovale izkušnje. Nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše. Tega se zavedamo in delujemo dalje. Vabljeni!

AB

 Fotografije so tudi na https://photos.google.com

Kaj morate vedeti o svojem zdravilu?

Zdravilo je namenjeno zdravljenju in preprečevanju bolezni. Sestavljeno je iz ene ali več učinkovin, ki so odgovorne za delovanje zdravila, ter več pomožnih snovi, ki omogočajo izdelavo farmacevtske oblike ter uporabo zdravila. Zdravilo je varno, neškodljivo in učinkovito le, če ga pravilno uporabimo. Pomembno je, da ste dobro informirani o zdravilu, ki ga boste uporabljali oziroma ga uporabljate. Prva navodila in informacije vam bo podal zdravnik. O informacijah v zvezi z zdravili vprašajte tudi v lekarni ob izdaji zdravila ali kasneje, ko se pojavijo dvomi ali težave ob uporabi zdravila. V vsaki lekarni obstaja tudi prostor, namenjen zaupnemu pogovoru z bolnikom. Vprašanja lahko zastavite lekarniškemu farmacevtu tudi preko elektronske pošte ali telefona.
Pred uporabo zdravila vedno natančno preberite priloženo navodilo za uporabo. To navodilo hranite do konca uporabe zdravila, če vas bo kasneje zanimala katera od informacij v zvezi z zdravilom.

Osnovne informacije, ki jih morate poznati o svojih zdravilih

Kakšno je ime zdravila in za kaj ga uporabljamo?

Zapomnite si imena in namen uporabe vseh svojih zdravil, izdanih na recept ali brez recepta. Poznavanje vseh zdravil je zelo pomembno zaradi varnega predpisovanja in izdajanja zdravil na recept in brez recepta. Svetujemo vam, da si zapišete imena vseh zdravil, ki jih uporabljate ali povprašajte v lekarni po seznamu vaših zdravil, t.i. osebni kartici zdravil. Ta seznam vam olajša jemanje zdravil v domačem okolju, v veliko korist pa vam bo tudi pri obisku različnih specialistov.

Kdaj in kako naj uporabim zdravilo?

Če želite, da bo zdravilo učinkovito, ga je potrebno pravilno jemati. Zastavite naslednja vprašanja:
Kako pogosto naj jemljem zdravilo?
(Na primer: kaj pomeni navodilo 3 - krat dnevno 1 tableta; je to na 8ur 1 tableto ali
trikrat na dan v času budnosti?)
Ali naj vzamem zdravilo vedno ob istem času?
Kako naj pravilno uporabim farmacevtsko obliko zdravila?
(Na primer: Ali smem tableto razpoloviti ali zdrobiti?)
Ali naj zdravilo vzamem na prazen želodec ali s hrano?

Kaj naj storim, če pozabim vzeti zdravilo?

Farmacevt vam bo svetoval, kaj narediti, ko ste pozabili vzeti zdravilo. Ne vzemite dvojnega odmerka, če ste pozabili vzeti prejšnji odmerek.

Kako dolgo naj jemljem zdravilo?

Zdravnik določi dolžino jemanja zdravil, predpisanih na recept. Zdravilo je treba jemati celoten predpisani čas zdravljenja, saj lahko prekratko ali predolgo jemanje zdravila povzroči resne zdravstvene težave.
Za najdaljši čas samozdravljenja z zdravili, izdanimi brez recepta, vprašajte farmacevta.

Ali lahko zdravilo povzroči alergijsko reakcijo?
Zdravilna učinkovina ali pomožne snovi lahko pri preobčutljivi osebi sprožijo preobčutljivostno (alergijsko) reakcijo, zato morate pri znani preobčutljivosti vedno vprašati farmacevta za nasvet. Pri nekaterih zdravilih je potrebna večja previdnost pri izpostavljanju sončnih žarkov, saj lahko povzročijo preobčutljivost za sončno svetlobo.

Ali lahko pričakujem neželene učinke zdravila?
Vsa zdravila lahko povzročijo neželene učinke, vendar so običajno blagi. Farmacevt vam jih lahko pomaga prepoznati in vam svetuje ukrepe. Če opazite kakršen koli nepričakovani neželeni učinek, ki ni naveden v priloženem navodilu, obvestite svojega farmacevta ali zdravnika.

Ali naj spremenim svoje dejavnosti v času zdravljenja z zdravilom?
Nekatera zdravila lahko povzročijo zaspanost in zmanjšano sposobnost koncentracije, zato vprašajte farmacevta, ali zdravila lahko vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev.

Ali naj se izogibam sočasnemu pitju alkohola, jemanju drugih zdravil in uživanju hrane ter prehranskih dopolnil?
Vedno vprašajte farmacevta, kako vplivajo pitje alkohola, jemanje drugih zdravil in uživanje hrane ter prehranskih dopolnil na vaša zdravila, izdana na recept ali brez recepta. Pri nekaterih lahko nastopijo neželeni učinki ali spremenjena (zmanjšana ali zvečana) učinkovitost zdravila.

Kakšen je vpliv zdravila na nosečnost in dojenje?
Ženske morajo upoštevati možni vpliv zdravila na plod ali na dojenega otroka. Za nekatera zdravila je ugotovljeno, da nimajo vpliva, medtem ko druga lahko povzročijo okvare v času plodovega in/ali otrokovega razvoja. Prav tako lahko nekatera zdravila prehajajo v materino mleko. Zato v času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in v času dojenja vedno vprašajte farmacevta ali zdravnika o uporabi kateregakoli zdravila, izdanega na recept ali brez recepta.

Kako naj shranjujem svoja zdravila?
Zdravila vedno shranjujte po predpisanih navodilih, da bodo ohranila učinkovitost.
Običajno jih shranjujemo na suhem mestu, pri temperaturi do 25 ˚C. Farmacevt vam bo svetoval, kdaj je potrebno shraniti zdravila v hladilnik. Ta informacija je navedena tudi na ovojnini zdravila ter v priloženem navodilu za uporabo.
Zdravila vedno shranjujte nedosegljiva otrokom!
Zdravila ne smete uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, ki je naveden na ovojnini. Neuporabna in neuporabljena zdravila oddajte med posebne komunalne odpadke ali jih prinesite v lekarno, kjer bomo poskrbeli za strokovno uničenje.

Tudi zdravila, izdana brez recepta, je treba pravilno uporabljati. Farmacevt vam bo svetoval ustrezno zdravilo za vaše zdravstvene težave in znake bolezni, ki ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom. Opozoril vas bo na najdaljši čas samozdravljenja in v katerih primerih morate obiskati zdravnika.

Naj za konec še enkrat izpostavim, da le zdravilo, uporabljeno skladno z navodili, ki jih podata zdravnik in/ali farmacevt v lekarni ter so zapisana v priloženem navodilu za uporabo, omogoči varno in učinkovito zdravljenje z zdravili. V primeru kakršnegakoli dvoma ali težav vprašajte zdravnika in farmacevta.

mag. Nina Pisk, mag. farm.
julij 2016

 Fotografije so tudi na https://photos.google.com

Že dolgo je tega, kar smo načrtovali pohod na Nanos, a sreča kar nekaj časa ni bila na naši strani, saj nam je nagajalo neugodno vreme. A vendarle je prišel dan, ko smo dočakali lepo vremensko napoved. Med mnogimi deževnimi dnevi smo ujeli en lep, sončen dan, v četrtek, 20. junija. Napoved je obetala sončen in veder dan z zmerno burjo.

Devet zagona polnih članov se nas je zbralo na parkirišču pod Nanosom, od koder smo krenili po markirani poti. Po pol ure hoje se je pot razcepila na desno in zahtevnejšo ter levo in lažjo, a daljšo pot. Ker smo želeli, da naša dogodivščina traja čim dlje in da naše noge ostanejo lahkotnega koraka, smo izbrali lažjo, a nič manj pestro pot navzgor.

Začetek poti nas je peljal skozi kisikove oblake, ki nam jih je ponudil zeleni gozd, nato pa nas je pot pripeljala na travnato pobočje, iz katerega se je širil prečudovit razgled. Zmerna burja, ki so jo napovedovali, se je izkazala za malo trši oreh, kot smo si sprva obetali. Na poti nas je celo malo zanašalo, a nam je narava pomagala s skalami, ki smo se jih oprijeli, sodobna tehnologija pa s palicami, katerih smo se močno oklepali in uspešno premagovali močne sunke vetra.

Uspešno smo se obdržali na nogah in srečno prispeli do Vojkove koče, kjer smo si zasluženo privoščili dobrot iz naših nahrbtnikov.

Ob poti so nam družbo delale tudi čudovite cvetlice, katerih kras je naša Polona ujela s svojim fotoaparatom.

Po isti poti in polni prelepih vtisov smo se zadovoljni vrnili do parkirišča.

Miljana Nikčevič

Fotografije s pohoda na Nanos so tudi na https://photos.google.com

Na avtobusni postaji sem že od daleč zagledala skupino ljudi. Takoj sem vedela, da so to naši člani, ki so čakali na avtobus. Pridružila sem se jim in jih pozdravila, saj smo vedno veseli, ko se srečamo. Namenjena nam je bila lepa sobota, že zjutraj  nas je pozdravilo sonce in tako je bilo cel dan. Dobro voljo je bilo čutiti že na avtobusu, saj smo veselo čebljali. Tudi na izletih si izmenjujemo svoje izkušnje glede naših specifičnih težav ter se medsebojno spodbujamo.

Pričakovali smo, da bo pot daljša zaradi povečanega prometa, vendar smo v Sečovlje prispeli kot je bilo predvideno. Že ko smo stopili iz avtobusa, so naše nosnice zaznale nežen morski zrak. Razgled je bil čudovit: modro nebo, soline pred nami ter morje, pogled proti delčku naše obale. Še en dokaz, kako lepi so kraji v naši deželi.

Vodenje po solinah je prevzel vodič, ki nas je takoj opozoril, da se nahajamo v zaščitenem in mednarodno pomembnem krajinskem parku Sečoveljske soline, ki je z 750 ha največje mokrišče. Nastale so ob ustju reke Dragonje (naplavine) pri Sečovljah. Nekdaj obsežne vodne površine so se začele sušiti, zato tam najdemo tudi slanuše ali halofite, rastline, ki so prilagojene za življenje na slanih tleh. Sečoveljske soline so znane tudi po pticah, doslej so jih opazili že več kot 300 različnih vrst. Ptice izkoristijo soline ne samo za prezimovališče, pač pa tam tudi gnezdijo. Na območju v plitvi slani vodi živi veliko manjših živali (rakci, školjke, ribe, ličinke), mnoge imajo tu edino prebivališče v Sloveniji, npr. nekatere čebelje vrste.

Razložil nam je, da je park razdeljen na dva dela. Severni del parka, kjer poteka aktivno pridelovanje soli, se imenuje Lera, Fontanigge pa je južni del parka, kjer najdemo muzej solinarstva, wellness center in toplice na prostem.

Odšli smo do prostora, kjer imajo solinarji svoje bazene in tam nam je vodič podrobno razložil postopek pridobivanja soli. Solinarji morajo že pred sezono skrbno pripraviti kristalizacijske bazene. Bazene premažejo s svežim morskim blatom. Podlaga v teh bazenih se imenuje petola in je zelo občutljiva. Če se poškoduje, traja nekaj let, da lahko zopet pridelujejo sol.

Teh informacij in zanimivosti smo slišali toliko, da sem se odločila napisati poseben članek o pridobivanju soli. Izvedeli boste, na primer, zakaj je sol bela, koliko morske vode je potrebno za kilogram soli in kaj je solni cvet.

Zdaj pa nazaj k izletu. Vodič nas je povabil na nadaljnji ogled solin, kjer so uredili edinstveni center na prostem, imenovan Lepa Vida – Thalasso SPA. V tem sklopu je večji bazen in nekaj manjših bazenov za kopanje v morski vodi ter leseni objekti. Pri terapijah in masažah uporabljajo darove morja in blagodejne učinke morske klime.

V drugi stavbi je prostor za video predstavitev solin. Predstavitveni film je bil zelo zanimiv, kajti izvedeli smo, da so bile soline prvič omenjene leta 804. V Sloveniji smo imeli soline še v Kopru in v Strunjanu. Prebivalci so odhajali z družinami na soline od 23. aprila do 24. avgusta. Vselili so se v solinske hiše, zgrajene iz laporja. Bile so dvonadstropne, v spodnjem je bilo skladišče za sol, v zgornjem pa so imeli sobe, kjer so skromno živeli. Solinar je delal od štirih zjutraj do noči. Sol še danes pridelujejo po srednjeveškem načinu, postopek so leta 1904 posodobili Avstrijci. V Evropi na tak način pridelujejo sol samo še v Franciji, v kraju Guerande. Pridelava soli je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja  na žalost opuščena. Tako se je vsa sol uvažala. Šele od leta 2001 so po obnovi solin začeli zopet prodajati piransko sol.

Kako pomembna surovina je bila sol, nam pove zgodovinski podatek, da je veljala za prvi predmet trgovanja in za prvo obdavčeno dobrino. Z njo so prekupčevali, menjali za žito in denar.
Zanimiv ogled je bila tudi razstavljena interaktivna maketa solin, tako smo si lažje predstavljali, kako so razdeljene soline. Po koncu ogleda smo posedeli v senci, se odžejali in se okrepčali. Proti obali smo odšli peš in opazovali solna polja, opuščene solinarske hiše, poti, mostove in črpalke ter se zavedali, da je to območje kulturnozgodovinska dediščina izjemnega pomena. V prodajalni smo nakupili sol ter se odpeljali proti Piranu.

V Piranu smo si ogledali lepo obnovljen akvarij, ki ga je leta 1964 ustanovilo društvo akvaristov Slovenske obale. V prenovljenih prostorih je od leta 2009. V 25 bazenih smo videli  več kot 80 vrst avtohtonih rib in drugih morskih živali, ki živijo v Jadranskem morju, med drugim sardele, moreno, morsko babico in  morskega pajka. V osrednjem bazenu smo opazovali majhnega morskega psa.  Nekateri smo prvič videli, kaj vse živi pod nami, ko plavamo v morju.

Ostalo je še nekaj časa, da smo posedeli in občutili utrip obmorskega mesta Piran. Nato smo se odpeljali do Bertokov, kjer smo imeli kosilo v gostišču Kortina. Malo smo pokramljali in za dobro vzdušje zapeli nekaj pesmi. Prijetno utrujeni, naužiti morskega zraka ter dobre volje smo se odpeljali proti Ljubljani.

Med potjo  se mi je porodila misel, da smo znova videli dokaz, kakšne naravne bisere imamo v naši deželi.

Štefka Skvarča