V sredo, 21. in četrtek 22. avgusta se bomo podali na Kredarico in Triglav. Dobimo se v sredo (po predhodnem dogovoru, kje in kdaj - glede na število pohodnikov).
Odpeljali se bomo do Pokljuke in od tam začeli naš pohod.

Izhodišče na Pokljuki je 1340 m, hoje je 6 ur ( lahko tudi več ) prvi dan.

S parkirišča zavijemo desno navzgor v smeri planine Konjščice. Začetek je malo bolj strm, nato se zmerno vzpenja do planine Konjščice, približno 30. minut. Nato se pot začne zmerno vzpenjati do studenčka, od tam se začne strmeje vzpenjati do Studorskega prevala približno 1 uro in pol. Pot nas popelje do travnatega pobočja, kjer se začne rahel spust. Prečimo krajši pas redkega gozda in nadaljujemo desno do Vodnikovega doma, še eno uro hoje. Tam bomo imeli daljši postanek Od Vodnikove koče nadaljujemo pot desno, pot se začne zmerno vzpenjati po melišču. Kmalu dospemo do stopnic, ki so zavarovane z jeklenico. Sledi nekaj metrov prečenja v strmem pobočju in nas pripelje v bližino Konjskega prevala. Sledi vzpon proti Kredarici približno dve uri ali več.

Prespali bomo na Kredarici. Drugi dan pa bomo obiskali Triglav.

Kdor se čuti dovolj pripravljen za ta podvig, naj pokliče Polono na telefon 040 352 621, da se dogovorimo, kdaj in kje se dobimo.

V primeru slabega vremena bomo pohod prestavili v september.
Predsednica društva:
Polona Leskovec

Golica je obmejna gora v Karavankah.

V sončnem četrtku 13. junija smo se odpravili na Golico. S parkirišča smo krenili po široki cesti, ki nas je vodila čez Suho sedlo in čez Pusti Rovt. Tam ima pašna skupnost Javorniški Rovt svojo kočo. Lepa dolina, kjer so se pasle krave s svojim » naraščajem ». Po dobri uri hoje nas je pot pripeljala na razpotje. Levo bolj položna pot pelje do koče na Golici. Mi smo krenili desno, kjer se pot strmo vzpenja. Po nekaj minutni hoji se nam je odprl pogled na polje narcis, pogačic, svišča in resja, v ozadju pa Triglav še v snegu. Oko se ni moglo napasti tej prelepi naravi. Ustavili smo se in sedli med narcise in uživali v čudovitih nebeških vonjavah.

Nato smo pot nadaljevali po ozki stezi. Dvakrat smo morali preskočiti tudi električnega pastirja. Malo pod vrhom smo srečali trop ovac.

Na vrhu je bil čudovit razgled proti Triglavu, Škrlatici, skrajno desno pa Mangart.

Na Avstrijsko stran pa nam je pogled segal do Beljaka, doline Rož, Vrbskega in Baškega Jezera in do Celovca. Izza meglice nas je pozdravil Glossglokner, po naše Veliki Klek, visok 3762 m. Nebo je bilo brez oblačka, le rahev vetrič nam je delal družbo. Eno uro smo uživali na vrhu, nato smo se spustili do koče pod Golico ( 1580 m )

Vrnili smo se po poti čez Suho in Pusti Rovt. Ustavili smo se v domu Pristava, kjer so poskrbeli, da ne bi dehidrirali.

Odpeljali smo se proti domu. Zopet smo lepo preživeli dan v naših čudovitih gorah.

Tekst in fotografije: Polona Leskovec

V soboto, 11. maja 2013, je mrzlo, deževno jutro verjetno botrovalo manjši udeležbi Utripovcev, saj nas je bilo le 28. Ledeni možje so pač malo pohiteli.

Avtobus nas je pripeljal po Jelenovem klancu do bivšega Globusa, kjer nas je že čakal g. Ado Gruden, naš vodič, ki nas je popeljal skozi mesto od srednjega veka do današnjih dni. Ogled se je pričel pri Stari Pošti in nadaljeval po poti proti mestnemu jedru. Ustavili smo se pri enem od obnovljenih vodnjakov, ki so v srednjem veku služili za oskrbo meščanov z vodo. Vodo so črpali iz reke Save. Nato smo se ustavili pred hišo, v kateri je bival in imel advokaturo dr. France Prešeren, od leta 1846 do njegove smrti leta 1849. V hiši je Prešernov spominski muzej. Iz Prešernove ulice smo odšli proti Glavnemu trgu. Trg je bil nedavno tega obnovljen, potem ko so bila opravljena arheološka izkopavanja. Tu stoji prelep, seveda obnovljen, vodnjak. Ustavili smo se pred mestno hišo. Staro mestno jedro je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. V mestni hiši je poznogotska stebriščna dvorana iz prve polovice 16. stoletja. V prvem nadstropju je danes poročna dvorana. Nasproti mestne hiše sta pomembni stavbi Pavšlarjeva hiša in zelo stara kranjska gostilna Stari Mayer. Pavšlarjeva hiša je obnovljena meščanska hiša, ki je bila zgrajena že kmalu po potresu leta 1550 in še danes ohranja bogat meščanski videz. Pot smo nadaljevali v smeri župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. To je ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Triladijska cerkev izvira iz začetka 15. stoletja. Ob cerkvi je bilo staro Kranjsko pokopališče. Ob preselitvi so kosti umrlih Kranjčanov shranili v kostnico, ki je ob vzhodni strani cerkve. Takoj naprej je Prešernovo gledališče z visokim kipom dr. Franceta Prešerna. Kip je delo kiparjev Frančiška Smrduja in Petra Lobode. Vhod v gledališče krasijo arkade Jožeta Plečnika. Pri arhitekturni zasnovi mu je pomagal domačin, arhitekt Nande Jocif. Že od leta 1969 deluje v Kranju Akademski pevski zbor France Prešeren. Po pesniku se imenuje tudi Osnovna šola Franceta Prešerna. Mestna občina Kranj na dan pesnikovega rojstnega dne 3. decembra praznuje svoj občinski praznik.